© 2024 Jaroš Obu
Photo gallery of Jaroš Obu
Cart
0
Items
Buy now
Makedonija, Kosovo in Črna gora 23. 8. - 4. 9. 2011
Friday, 28 January 2011
Štirinajst geografov se nas je v dveh kombijih odpravilo na raziskovanje Makedonije. Prvi postanek je bil Beograd. Na sliki Beograjska vrata.
Zanimiv secesijski slog v središèu Beograda.
Utrdba in najstarejši del mesta, katerega omebe segajo v 3. stoletje pred našim štetjem.
Utrdba je polna košarkarskih in tenis igrišè. Kaj ko bi mi v NUK-u naredili kegljišèe?
Kalamegdan
Utrdba je postavljena na sotoèju Donave in Save, ki predstavlja tudi severno mejo Šumadije.
Utrdbo so dograjevali vsi, ki so vladali temu obmoèju. Rimljani, Bizantinci, Avstrijci, Srbi...
Glasbenika na ulici Kneza Mihailova
Jerca se ne more naèuditi obilnosti sladoleda, ki ga je dobila za pol evra.
v katerega èast je bil postavljen ta kip pred narodnim muzejem.
S približevanjem Makedoniji je bliže tudi meja Kosova. Zato je bolj številno tudi albansko prebivalstvo. Desno se vidi minaret džamije Çukarkës levo pa je minaret pièila osa.
Rafinerija OKTA pri Bujkovcih
Že v Skopju. Matej fotografira poslopje makedonske radiotelevizije, kamor smo se odpravili teden dni kasneje.
Center Skopja. Na Makedonskem trgu stojijo kipi osebnosti, ki so zaznamovale makedonsko zgodovino. Desno Goce Delèev, levo Dame Gruev in v ozadju cesar Justinijan.
Gemièi in državmi arheološki muzej v ozadju.
Po mestu so nas peljali domaèi študentje geografije. Na sliki Kameni most, ki povezuje novi in stari del Skopja. Zdajšnjo obliko je dobil v èasu turškega imperija.
Iskanje zlata v Vardarju? :)
Turški del mesta z znèilnim nepravilnim arabskim tlorisom.
Prepravljen tudi z multinacionlkami.
prof. Natek posluša domaèega študenta med razlago.
Po spanju ob Mavrovem jezeru nadaljevanje po geološko in geografsko izjemno pestri dolini Radike. Spodmoli v devonskih marmorjih.
Golem krèin
Pravoslavni samostan Janeza Krstnika
Sveže obnovljen.
Z dobro lego nad dolino Radike je odigral pomembno logo v boju proti Turki.
Ob vstopu smo morali zakiti svoja ramena in kolena.
Obnovitvena dela še vedno potekajo.
...
Freske na proèelju cerkve.
Samostanska cerkev ima izjemen izrezaljn ikonostas in posrebrene relikvije, a se je spodobilo ne slikati notranjosti.
Pogled na muslimansko oziroma albansko Velebrdo.
kamnolomu sadre.
Postanek v zanimivem
Ta sadra ni evaporit, ampak je nastala zaradi delovanja s žvepleno kislino bogatih termalnih vod: Posledica so tudi kristali žvepla.
Naselje Dolno Kosovrasti
Površje v mehansko slabo odporni sadri.
Reka Radika priteže v zajezitveno jezero Debar.
Makedonija je pomembno tržišèe za slovenske izdelke. Tale reklama je samo za kolega Dragana :P
Postanek v mestu Debar.
Rumen taksi s smejoèim konjem :D
Gjergj Kastrioti Skënderbeu. Albanski narodni junak, ki je svojo državo uspešno branil pred Turki.
Tržnica na križišèu pomembnejših ulic. Glavni artikel so seveda lubenice.
Stanovanjski del Debra.
Albansko prebivalstvo je na zahodu Makedonije veèinsko, èemur prièa tudi prevladujoèa veroizpoved.
Znaèilni muslimanski nagrobniki v arabšèini.
Zaradi zapostavljanja albanske manjšine je prišlo leta 2001 tudi do vojne.
Še vedno jezero Debar, vendar že v nekdanji strugi Èrnega Drima.
Globoèiško jezero, ki je naslednja zajezitev Èrnega Drima.
Zeleno, ki te ljubim zeleno.
Skoraj presahnjeni Vevèanski izvori.
Kot nalašè za filozofsko debato o vlogi znanstvenikov v politiki.
Zamorjeni zaradi globoke debate. Lara si že išèe arterijo.
Med èakanjem na nakupovajoèe sopotnike v Strugi.
Taksi postaja, pravoslavna cerkev in tržnica.
Sprehajalna ulica v Ohridu.
Center
Zanimivo ime trgovine. Totalna rasprodažba.
Zaradi bogate zgodovine in arhitekturnih ostankov le-te , je Ohrid na UNESCO-vem seznamu kulturne dedišèine.
Meteorološka stanica na vrhu hriba.
Razgled na jezero.
Nadaljevanje poti proti Albaniji. Kaj za hudièa buljijo ti èudaki v šoder?
Ob visokih vodah se je struga zapolnila z grobim materialom in prestavila, tam pa se je nadaljevala bolj finozrnata sedimentacija.
prof. Natek alias Drago med razlago nastanka vršajske sedimentacije s prestavljanjem vodotka po vršaju.
Poplavna ravnica ob makedonsko-albanski meji, kjer izvira Èrni Drim. V ozadju že albansko mesto Podgradec.
Smetno tihožitje na parkirišèu.
in po izlivu v Ohridsko jezero.
Èrni Drim pred ...
manastir Sv. Naum
Pravoslavna cerkev v središèu samostana, ki je popolnoma skomercializiran.
PAV!
Cerkvica je bila spremenjena v prodajalno spominkov.
Kiè pred samostanom.
Eden izmed izvirov v kapelici...
Že kar malo kièasti izviri
Hlajenje lubenic.
Prodajalna na dveh kolesih.
Plaža Ohridskega jezera na Albanski strani.
Za Albanijo zelo znaèilni bunkerji.
Mesto Podgradec je s turizmom zelo oživelo. Novogradnje vse povsod.
Te pa ustvarjajo kontrast med preteklo rabo prostora - pašniki.
Jezni zobje grozijo tistim, ki bi narobe zapeljali v enosmerno cesto.
A babico s senènikom to niè ne zmoti.
Disco club Mateo kot leteèi krožnik na vodi.
Sušenje nekih testenin.
V Albaniji ni težko sreèati avtomobila s švicarsko nalepko ali ameriško tablico.
Ulièica v starejšemu delu mesta...
Ali imaš mercedeza al pa kolo. Albanska mafija ima zelo dolge in moène loke.
Pogled nazaj proti Podradcu.
Nadaljevanje proti jugu na podeželje. Hrib iz konglomerata
preko katerega na zgornjem delu poboèja že teèe slap?
Polno teras na njih pa leske. Lešnike prodajajo na vsakem ovinku.
Tudi ameriška zastava ni redkost v Albaniji.
Cesta proti mestu Korçë.
Prodaja zemljišè tu nima veze z veliko potrebo.
Pastir ob Pretuškem jezeru.
Blacë
Panorama albanskega dela Galièice in albanskega podeželja.
Naselje Bletas in razposajeni otroci...
Albansko podeželje je bistveno manj izpraznjeno kot makedonsko. Starogradnja ...
ki so prišli pogledat kdo se potika po njihovi vasi.
ter sušenje jabolk.
in novogradnja.
Malo straješi so se skrivali malo dlje.
Na vrsti je bilo raziskovanje poledenitve in periglacialnih oblik na Galièici. Ohridsko jezero s prelaza.
Kljub prepovedi gibanja v naravi, ki ga je izdala vlada zaradi nevarnosti požarov, smo se poskušali pretihotapiti do Asan Džure.
Zapušèeno smuèišèe ob poti.
Galièica je zgrajena iz dolomita, pod katerim se nahajajo v približni višini Ohridskega in Prespanskega jezera metamorfne kamnine.
Zveèer nas je zalotil èuvaj, a nas na sreèo ni prijavil in nas pustil prespati.
Zgodaj je bilo treba na pot. Mateja so zaslepili prvi sonèni žarki.
Skuštran Drago
Zaspan Jaka
Zaspana Jerca
Le Lara je bila nasmejana.
Galièica je del Šarsko-Pindskega gorstva, za katerega je znaèilna grudasta zgradba s kotlinami in tektonskimi èoki. Zaradi dolomita in periglacialnih procesov so nastali številni dolci.
Dva veèja dolca.
Dve krnici pod nam neusojenim Magarom; najvišjim vrhom Galièice.
Malo manjši dolci.
Razgledišèe in kapelica na prelazu.
Pot smo nadaljevali do Bitole
v bližini katere se dviguje Pelister (2601 m)
Urni stolp
Zelo izvirno ime trgovine.
in glavni trg
Na proti proti Prilepu.
Nad Prilepom se dvigajo Markovi kuli oziroma po naše Markovi stolpi.
Prišli smo v obmoèje tobaka.
Ki cveti takole.
Liste pobirajo od spodaj, da pustijo rastlini rasti. Kvaliteta se razlikuje med posameznimi obiranjimi.
Glavna atrakcija nas je pognala v fotografiranje.
Markovi kuli z druge strani.
Slonèek?
Gre za intruzijo granita, ki prepereva v znaèilne oblike.
V makedoniji ni deževalo že dva meseca, zato je bla huda suša. Še konj je moral jesti pesek.
Zaobljene oblike so posledica eksfoliacije, za katero pa ni dovolj samo temperaturno preperevanje, ampak tudi ostala preprevanja.
Naša èetica na poti.
Pri masivnih kamninah so dobro izražene razpoke, ki so nastale zaradi razbremenjevalnega preperevanja.
Ob razpokah granit najbolj prepereva, zato so pogoste take skale, ki dajejo obèutek, da s bojo kmalu skotalile.
Krasen primerek s peskom, ki sestavljen iz bolj odpornih mineralov, ki so ostanek preperevanja.
Pa naj še kdo reèe, da je škavnica kraška reliefna oblika.
Pogled na naš cilj.
Jaka razkazuje kako si je danes temeljito umil zobe.
Škavnice vsepovsod.
Arheološka izkopavanja so razkrila obstoj naselbine že v antiki, v srednjem veku pa je princ Marko Mrnjavèeviæ pod vrhom zgradil utrdbo.
V ozadju so vidni kamnolomi marmorja. Na drugi strani hriba je bil tudi pomemben rimski kamnolom marmorja.
Vdolbine, ki so verjetno nastale s selektivnim preperevanjem granita, se imenujejo tafoni. Lahko imajo precej bolj satasto obliko.
Na vrhu pod križem.
Še ena sušilnica tobaka-
Še vedno granit.
Na proti proti Makedonskemu Brodu oziroma Suvodolu, se je odprl razgled na Zlatovrv (Zlatovrh) pod katerim je pravoslavni samostan Treskavec.
Požigalec je bil na delu.
Zelo prometna cesta.
Peštera Pešna oziroma jama Pešna. Vhod ima dimenzije 40 x 65 m, dolga pa je 120 m. Nastala je v marmorju.
Na vhodu so zgradili utrdbo, kamor se se zatekali pred vpadi Turkov.
Zaklopka fotoaparata ne dohaja hitrega Jake.
Vršaj in smetišèe hkrati.
Zanimiva skulptura.
Debata o odnosih med pedimenti in vršaji oziroma skalno podlago ter aluvijem.
Lara posluša, Jerca pa doloèa azimut. Znajo taborniki to narediti bolje od skavtov?
Reka Crna je izdelala manjšo sotesko v nekih skrilavcih.
Zanimive police nastale verjetno v eocenskem flišu. Pred nami pa prepovedano grozdje.
Ob sotoèju Vardarja in Crne reke se nahajajo ruševine antiènega mesta Stobi, ki je nastalo na križišèu pomembnih trgovskih poti.
Amfiteater in naš vodiè. Najprej je služil kot gledališèe, kasneje pa tudi kot prostor za gladiatorske bitke. Amfiteater, ne vodiè.
Krstilnica ob baziliki. Košute simbolizirajo ljudi pred krstitvijo, pavi pa so simbol raja.
Teodozijanska palaèa.
Mozaike prekrijejo s peskom, da jih zavarujejo pred preperevanjem.
Neka stavba.
Nekateri smo crknjeni zaradi vroèene, druga pa vneto pišejo.
Neka stavba 2.
Neka stavba 3.
Avtocesta proti Solunu in ciprese.
Vardar teže èez niz kotlin, ki loèijo Rodope od Šarsko-Pindskega gorstva.
Vardar
Smetenje ima tu že zgodovino v obliki horizonta S kot smetni horizont.
Smo že v rodopih na prelazu pri Leskovici. V konglomeratnem eocenskem flišu se pojavljajo lepo zaobljeni prodniki diabaza. Na sliki je vidna križna plastovitost, ki je znaèilna za sedimentacijo v deltah.
Še ene èudne geološke strukture, ki zelo verjetno niso nastale z gubanjem, saj tega v Rodopih skoraj ni bilo.
Na vzhodu ni veè albanske manjšine, zato je opaziti samo pravoslane cerkve.
Mesto Štip.
Ovèe polje je eno izmed najbolj sušnih delov Makedonije in prejme okrog 300 mm padavin letno.
Vsi fotografirajo pedimente pod vrhovi na prejšnji sliki.
Na njivi je lepo vidna sprememba barve prsti na poboèju oziroma pedimentu in na ravnini.
Pred sonènim zahodom
je Drago izbral fantastièen prostor za prenoèevanje.
klikni glupo za poveèavo
Po napornem spancu pa zdravilo že zgodaj zjutraj.
Drago in Tamara sta nam pripravila kruhove šnite.
Dober tek!
Ja, ja, težko nam je blo :P
Pogledat smo šli observatorij Kokino na "Tatikjev-em kamnu".
Gre za vrh 1030 m visokega hriba, ki je zgrajen iz andezita, obdan pa z blestniki.
Navpièni stolpièi kažejo, da se je andezit ohlajal v podolgovatem zaprtem prostoru, verjetno vulkanskem kanalu.
Andezit naj bi bil iz neogena, glede na obilico tufa v bližini pa je res potekala vulkanska dejavnost. Tako bi lahko bil vrh moèno erodiran vulkanski stožec oziroma tako imenovan "Volcanic neck".
Arheološka izkopavanju so tu razkrila èloveško prisotnost že v bronasti dobi.
Obmoèje naj bi služilo kot astronomski observatorij, s katerim so opazovali gibanje sonca, in obredni prostor.
Na izklesanih stolih naj bi posijal prvi žarek sonca na poglavarja, ki je sedel približno tam kjer sedi Lara.
Imeli smo èast poslušati obsežno predavanje Jovice Stankovskega, ki je vodja izkopavanj in je areheološko najdišèe tudi odkril. O obsežnosti predavanja prièa Jercina poza.
Izklesali naj bi tiste skale, kjer je sonce vzhajalo ob pomembnih astronomskih dogodkih in naj bi služile kot markerji. Baje so uspeli dokazati, da niso naravno take oblike. Precej bolj preprièljivo kot piramide v Visokem.
Še preizkus pogleda na poglavarja ob sonènem vzhodu. Sonce posije èez veè špranj samo na poglavarja.
Vrnili smo se na prvotno naèrtovano raziskovanje poledenitve in periglacialnih procesov na krasu. Vas Aldinci pod Jakupico.
Prvo avtoput in posled malo loše. Zahvaljujoè Dragotovi korajži in voznim sposobnostim, smo prilezli do 1800 m nadmorske višine.
Džamija kaže, da je tudi tu albansko prebivalstvo.
Jutranji pogled na poboèja Jakupice, ki so v ganjsu, zato se je tu razvil reèni relief.
Znotraj gnajsa se najdejo lepe skale kvarcita, ki so še lepše porašèene z lišaji.
In pogled na naš cilj - 2540 m visoko Solunsko glavo, ki pa je že z marmorja.
Begovo polje. Robno kraško polje, kjer vode priteèejo z gnajsa (kjer stojimo mi) in ponikajo na marmorju.
Ovce èakajo jutranjo pašo.
Na dnu Begovega polja se pojavljajo èudne kotanje, struge in luknje.
prof. Natek si ogleduje èudno krožno obliko.
Struga potoèka ali samo razpoke v preperelini nastale zaradi zmzali?
Najrazliènejše oblike in poti.
Pa vendarle se najde struga pravega potoka
ki uspe primeandrirati do ponora v marmorju.
Begovo polje z druge strani in vodotoka, ki ponirata v ponor.
Mislim, da majo preko 500 ovc. Ovèjo skuto prodajajo v mestih.
Ekipa na nivacijski moreni ene izmed nivacijskih kotanj.
Lepo vidna kotanja zaradi geliflukcije, kot kronièni dokaz pa je tu še nagnjen drog.
Vojaški radar na vrhu Solunske glave.
Grupnata fotka na vrhu brez Tamare, ki je poèivala v koèi.
Pozor streljanje! Kar petih fotoaparatov.
Brezno zapolnjeno s snegom ob cesti do radarja.
Za razliko od Dinarskega gorstva so zaradi manjše lateralne tektonike tu, v Šarsko-Pindskem gorstvu, kamnine manj pretrte, zato kraški relief ni tako dobro razvit. Na sliki nekaj, kar bi lahko bilo bogaz.
Kosilo. Ja, težko nam je blo.
Bolj zelena trava v dolcu ali strugi nekega potoka, ki ponika pod spodnje skale.
Pri moji Bradi! Le kam izginja voda?
Še ena taka èudna reliefna oblika.
Dva hudogriza
sta se ob našem prihodu hitro skrila za pastirja.
vrtaèa, konta ali kaj drugega?
...
Na tem mestu pa je bolj izražen fluvialni element.
Su konte vrtaèe, udornice ali uvale, so uvale konte in ali so sploh ledeniško preoblikovane kotanje? Kdo ve.
Še druga stran Begovega polja. Nekoliko bolj je izražen kontakt med gnajsom in marmorjem.
Albanski pastir nam je tudi zaigral.
Ovce vsepovsod
A ovna èisto zase. Le zakaj v èredi ni nobenega jagnjeta?
Obvezna debata, ki se je vsak pastir po celodnevni družbi z ovcami razveseli. Albanci so bili tradicionalno pastirski narod, prav tako Makedonci. Zaradi moène deagrarizacije in urbanizacije makedonskega podeželja, so se na prazna obmoèja priselili Albanci.
Hudogrizi
Rastaovca
Krompir na 1500 m nadmorske?!?
Demonsrtracija vožnje po malo slabši avtocesti ...
...
Zahvaljujoè Dragotovim voznim vešèinam je kombi ostal nepoškodovan.
CECE ovce na poti nazaj v dolino.
Zanimiva kotanja v kateri je Nova Breznica
...
Zanimiv profil pri Govrlevu. Med razliènimi plastmi se pojavljajo prodniki marmorja ostali finozrnati deli pa kažejo na verjetno jezersko sedimentacijo.
Gradnja džamije v Glumovem.
Zaèetek kanjona Treske pri Matki
Soteska je zajezena za hidroelektrarno Matka. Naprej je možen dostop samo peš.
Samostan Sv. Andreja.
Zanimivo nagubane plasti marmorja.
Naslednji dan sta nas na Kosovem najprej pozdravila albanska zastava in težka industrija.
Kaèaniška klisura
Na Kosovem polju poteka intenzivna gradnja ob prometnicah.
Sami stari avti in revšèina?
Pravoslavna cerkev sameva v novi državi Albancev.
Hotel Gorenje. Politika ima lahko odloèilen pomen za gospodarske interese države. Zaradi hitrega priznanja s strani Slovenije, so nekatera naša podjetja hitro prodrla na novo tržišèe. Kot Slovenci smo bili povsod dobro sprejeti. Še plaèilu kazni za za prehitro vožnjo smo ušli.
Pravoslavna cerkev v samostanu Graèanice.
Samostan varuje policija oziroma KFOR, da ne bi prišlo do kakih incidentov.
Priština.
Spredaj Vlada nove republike in zadaj Akademija znanosti.
Prištinska knjižnica.
Slabo se je konèalo za tole pravoslavno cerkev.
Tipièni drogi s kabli v Prištini.
Stanovanjski del mesta.
In bolj prestižna stanovanja.
Quebabdžinica.
Skrbno priravljena porcija s kajmakom, zelenajvo in slovenskim ledenim èajem.
...
Voda je vir življenja.
Oèistimo Prištino! Dejansko je mesto bolj èisto in urejeno kot veèina makedonskih mest.
Gazimestan - spomenik bitki na Kosovem polju.
Na Vidovdan leta 1389 sta se spopadla turška in srbska vojska. Po uspešnem zaèetku srbov in umoru turškega sultana Murata, so jih številènejši Turki gladko premagali.
Spomenik je obdan z ograjo in bodeèo žico, varujejo pa ga policisti. V ozadju Termoelektrana v Kruševcu.
Ne Matej, nisem bil pri spovedi.
Grobnica sultana Murata.
Kosovci intenzivno gradijo avtoceste.
Metohijska kotlina na poti proti Peèi.
Rimokatoliška cerkev v Peèi?!?*?
na oporišèe slovenske vojske.
In po nakljuèji smo nagazili
Na poti proti prelazu in mejnemu prehodu Èakor skozi slikovito sotesko Rugova.
Ki jo je izdelala reka Bistrica.
Mjeni prehod je bil zaprt mi pa zalutali v vasico Guri i Kuq.
Razgled ni bil slab.
Vrnitev nazaj
do Peèi. Starejše zgradbe
In novejše zgradbe.
Prevozno sredstvo in sekualr hkrati.
Delo na cesti.
No pa gremo v Èrno goro prek Kuline.
Že na Èrnogorski stani takoj sprememba na smrekove gozdove.
Tudi na Èrnogorski strani so albanske vasi.
Reka Ibar pri Rožajah.
Teèe po ujetih meandrih.
Slikovita soteska.
Vasi pa se veèinoma nahajajo na uravnavah nad sotesko.
Ravnina pri Beranah.
V Èrni gori sta Èrnogorska in Srbska pravoslavna cerkev. Slednja prve ne priznava.
Železniški most pri Bajisti.
Prvi pogled na reko Taro pri Mojkovcu.
Zasuto jalovišèe rudnika svinca in cinka.
Pogled nazaj z zaèetka kanjona Tare.
Reka Tara in draslje v živoskalni podalgi.
Vrelo Ljutice na dnu kanjona.
Voda izvira ob moènem prelomu, ki se dviga nad Dragotovo glavo.
Èrni bor.
Ðurðeviæa Tara most preko kanjona.
Po toku navzdol.
Po dveh letih spet na Jezerski površi, kjer so poèitniške hišice zamenjale
prvotno arhitekturo..
Naš predzadnji plac za spanje.
Zjutraj ans je v kombi pregnala nevihta. Smo pa zato bili nagrajeni s prekrasnim sonènim vzhodom in lepimi barvami.
Cukr direkt v žilo.
De ja vu: http://www.jarosobu.net/index.php/event/OrjeninDurmitor2009#&gid=gallery75f6364433ba63ab6dbc84d6d1e29656&pid=1250588
Žabljak
Medtem, ko je Jaka menjal registratorje v mrazišèu Valoviti do, smo sde odpravili pogledat Ledeno Peèino pod Oblo glavo.
Morena v Lokvicah.
Izgleda kot grbinast travnik.
S pravactimi kotanjami.
Na daleè izgleda kot zelo èuden drobirski tok ali vršaj.
Tiho(zau)žitje (trave).
Pastirska koèa pri Lokvicah.
Èabane.
Jezero v lokvicah.
Nivacijska kotanja in pripadajoèa nivacijska morena. Tudi slednja je zelo preoblikovana v smeri h grbinastim travnikom.
Razgled na Jezersko površ. Prisotnost smrekovega gozda na uravnavi in prisotnost bukovega pred gozdno mejo, ostaja vprašanje.
Ledena peèina
in ledeni stalagmiti.
Med tem se je na vhodu nabrala gužva, ki dobro lovi ravnotežje.
Pogled nazaj proti Obli glavi.
Boène morene?
Matr kaka guba!
Nova cesta proti Šavniku.
Zadnjiè smo prenoèili že v Republiki Srpski, in sicer na Ubljih.
Popovo polje in v ozadju Hum.
Piramide na Vrgoraèkem polju.
Ko je veè vode, so menadri in tudi polje lepo zaliti.
Pri Vrgoracu pa konèno avtocesta. Sledila je le še vožnja domov z obeznim postankom za sladoled :)