© 2024 Jaroš Obu

Cart

Dolomiti 28. - 29. 8. 2015

Po hribčkih na Svalbardu je bil čas za obisk še kake resne gore. Na sliki cilj tega dne; Tofana di Rozes.

Po štartu s skoraj 2100 m nadmorske se pot hitro povzpne nad gozdno mejo.

Po jutranjem dežju tudi takle razgled ni slab.

Matej se ne more odločit ali bri prižgal cigaret s fotoaparatom ali kamnom.

Nadaljevanje po mulatjeri do oblakov.

Utrjena mulatjera.

Pa je šel "razgled".

Pot vodi do nekdanje postojanke iz prve svetovne vojne.

Tukaj je potekala Tirolska fronta.

Glede na uporabljena prevozna sredstva bi bilo bolj pravilno, če bi Matej kazal mule namesto oslov.

Koča Camillo Giussani na 2600 m.

Vreme ni bilo ravno za posedet.

A občasno se je malo odprl pogled.

Tudi na bližnje vrhove.

Najvišja izmed Tofan, Tofana di Mezzo (3244 m). A kaj ko je ožičena.

Iskanje slabo označene poti s pomočjo možicev.

Edina jeklena pomagala pri vzponu.

Na severnem grebenu se je za trenutek pokazalo sonce.

A kmalu spet v oblakih.

Visoko v oblakih na na vrhu Tofane di Rozes na 3225 m.

Za trenutek malo boljši razgled.

Bežen pogled na dolino Travenanzes.

Možic, ki vodi nazaj do koče.

2D kozel in zastave.

Becco di Mezzodì (2603 m) in Monte Formin (2657 m).

Koča A. Dibona na izhodišču.

Dolina Cadore. A o Beneških fantih ne duha ne sluha.

Tipična arhitektura v okolici Cortine.

Glavna sprehajalna ulica Cortine.

Cerkev sv. Filipa.

Angelo je dal ime koči na eni izmed prejšnjih slik.

Še malo Cortinske arhitekture.

Pa še par večernih utirnkov s Toblaškega jezera, ki je že na Južnem Tirolskem.

Tudi tokrat je po deževni noči posijalo sonce.

Jutranje meglice pri Moosu.

Koča Fondovalle.

S čudnimi maskotami.

Tokrat na poti iz doline Fischlein (Fiscalina) proti Monte Paternu in Trem Cinam.

Pogled navzgor po dolini Starega kamna (Altensteintal) nekje proti vrhu nizke oblačnosti.

Izza Cine Ena (Cima Uno) že kuka sonce.

Pogled na Innichriedl Knoten (2891m).

Zaradi dolomita je na voljo precj materiala, ki ga odnesejo drobirski tokovi.

Prvi pogled na tri Cine.

Vse bližje koči.

Koča pri Treh Cinah oziroma koča Locatelli. Zadaj levo se v oblakih skriva Monte Paterno oziroma Paternkofel.

Najvišja meri 2999 m, a na nobeno ne vodi planinska pot.

Za kočo pa se dviga Torre di Toblin.

Pot na Monte Paterno najprej vodi skozi predore, ki so kajpak iz prve svetovne vojne.

Kjer je strop bolj krušljiv ...

Občasno se ob poti odpre pogled.

Lično urejena pot.

Pogled iz galerije na Laghi dei Piani.

V daljavi se že odpira pogled na prelom, po katerem poteka pot.

Po koncu predorskega dela se začne ferata.

Mateju je všeč.

Po krajšem plezanju se pride do preloma, kjer pa se je začela tudi gužva.

Večinoma ob jeklenicah, tudi tam, kjer niso povsem potrebne.

Matej izkazuje zaupanje jeklenicam. Tudi tistim ki niso namenjene samovarovanju :)

Nato pa že kuje načrt kako obiti prometni zamašek.

Kar mimo po svoji poti. Jamarske izkušnje pridejo prav.

Pogled nazaj skupaj z bodečo žico.

Malo pod sedlom pa pot zavije s preloma.

Na sedlu pa še večja gužva.

Pot je dvosmerna, razen na prvi prečki, kjer je prišlo do novega zamaška.

Še malo prostega plezanja.

Sosednje špice v meglicah.

Na njih pa planinci.

Pa smo na vrhu.

Nič kaj prida razgled.

Z 2744 m je Monte Patetrno 4 m višji od naše Škrlatice.

Še en verski simbol.

Pa se je le malo odprlo.

In še skupinska za dokaz.

Izgleda kot da se je nedolgo nazaj porušil del Cine.

Koča Lavaredo.

Koča Locatelli pa je medtem postala mravljišče.

Spust pa z boljšim razgledom.

Plezalna pot v smeri navzdol.

V izogib gužvi pa sva nadaljevala naravnost na Torre di Toblin oziroma Toblinerknotten (2.617 m).

Tudi ta je preluknjan.

Mateju se kar smeji, ko je zagleadl ferato.

Za premagati je samo malo več kot 200 višinskih metrov.

Preko navpičnih delov so bile v pomoč lojtrice.

Sem pa tja pa take fore.

Dedek nama dobro sledi.

Najprej po razpoki, potem pa ...

Še zadni vzpon.

In skupinska na vrhu.

Da se človek počuti bolj domače ...

Ne, to ni Himalaja.

Panorama z vrha proti zahodu. Monte Paterno zdaj brez oblakov.

Iskanje skale za počitek.

Cccccc, brez čelade in še v napačno smer.

Precej bolj položna pot navzdol.

In še podmladek.

Nvacijska morena?

Monte Paterno in oba jezera Piani.

Torre di Toblin kraljuje nad uravnavo.

Oberbachspitzen.

Cima Una (2698) na levi in neimenovani vrhovi na desni.

Cima Uno iz doline Fiscalina.

Na drugi strani pa se začnejo Karnijske Alpe.

Še en pogled po dolini navzgor nazaj na Dolomite.

Doline Sesto z naseljem Mah (Moos).

Comelico Superiore ob poti domov.

Pa še večerni pogled proti jugu.